ZGODOVINA MOŠTVA WILLIAMS F1

Moštvo formule 1 - WilliamsF1 (v začetku Williams Grand Prix Engineering) je bil ustanovljeno leta 1977. Ustanovitelja sta bila Frenk Williams in Patrick Head. V Oxfordshire-ju sta ustanovila majhno podjetje, ki je štelo le 17 članov osebja in kmalu so se začeli pripravljati na vstop v formulo 1.
Na začetku sezone 1978 je Patrick Head izdelal prvi bolid F1, ki se je imenoval FW06. Ko je bil izdelan in je Frank našel sponzorje, je v moštvo pripeljal Avstralca, Alana Jones. Novi bolid z Jonesom je bil izredno konkurenčen – Jones je kmalu postal tudi prvi voznik moštva, drugi voznik pa je postal Clay Ragazzoni.

Moštvo je sicer pravo pot v formuli začelo v letu 1979, Jones jo je začel slabo, Regazzoni pa si je že na prvi dirki privozil zmago - Williams. Trend je nadaljeval Jones, ki je zmagal še štiri od šestih preostalih dirk tistega leta.

Osemdeseta

V osemdesetih je moštvo osvojilo kar štiri konstruktorske naslove prvaka, kar je bilo za novonastalo moštvo izreden uspeh. Konstruktorskenaslove so osvojili v letih 980, 1981, 1986 in 1987.

Leta 1982 je moštvo kupilo Finca Keka Rosberga, ki je zamenjal Alana Jonesa.
Roseberg je postal prvak že isto sezono, ko je dobil oster boj za prvaka. V sezoni 1982 je bilo toliko različnih zmagovalcev tekem, da je Keku za naslov prvaka zadostovala že ena zmaga.

Prišlo je leto 1983, Keke Roseberg je veličastno zmagal naprestrižnejšo dirko sezone – dirko v Monacu, Frank Williams pa je podpisal pogodbo z novim dobaviteljem motorjev – s Hondo. Naslednjo sezono se je moštvo še »privajalo« na nove motorje in zato razen ene zmage ni doseglo odmevnih rezultatov.

V letu 1985 pa je moštvo dobilo novo poobo; Keke Rosberg je dobil novega moštvenega kolega in konkurenta - Nigela Manslla; in nov bolid – FW10, ki ga je poganjal nov Hondin revolucionaren motor. Začetek sezone je bil sicer boren, vendar je v nadaljevanju Keke Rosberg zmagal na VN ZDA, nato pa sta Mansell-ovi dve zmagi v Brands Hatchu Kyalami-ju pa sta bili verjetno tako sladki kot njegovi prvi v formuli 1 in sta zagotovili moštvu oba naslova.
Tik pred začetkom sezone 1986 pa je moštvo doživelo šok. Ko se je lastnik moštva, Frank Williams, peljal iz testiranj na progi v Franciji, je njegov avto izletel s ceste in se prevrnil. Ta nesreča ga je za vedno priklenila na invalidski voziček. Vendar pa je Frank Williams kljub taki nesreči že kmalu ponovno prevzel vodilo moštva. V sezoni 1986 je bil Brazilski svetovni prvak, Nelson Piquet, zamenjan za Keka Roseberga. Nelson se je hitro privadil na dirkalnik FW11 pripeljal novi bolid do zmage že na prvi dirki v Braziliji. Moštvo je tako v sezoni 1986 zmagalo še osem dirk in si zagotovilo prestrižen naslov prvaka med konstruktorji.

Moštvo je uspehe nadaljevalo tudi v letu 1987 s prav tako devetimi zmagami (šest Manslla in tri Piqueja) z nekoliko spremenjenim dirkalnikom FW11. V tej sezoni si je mošvo zagotovilo oba naslova, s Piquejem v glavni vlogi.

V letu 1988 je moštvo doživelo več sprememb. Mansell je dobil novega moštvenega kolega – izkušenega Italijana, Ricarda Petresseja. Končalo se je tudi uspešno sodelovanje s Hondo in moštvo je začelo uporabljati 3.5 litrške motorje v novem dirkalniku FW12. Na žalost je bila sezona prav zaradi novega motrorja zelo slaba, kljub Mansellovem drugem mestu v Silverstonu in Jeeresu in Petressejevim četrtim mestom v Adelaidi.

Frank je postal zaskrbljen zaradi nove ere formule ena, zato je potreboval dobrega proizvajalca motrojev. Želje so postale resničnost julija, ko je moštvo sklenilo triletno pogodbo z Renaultom, ki jim je v prvi sezoni dobavljalo motorje V10. Začetna pogodba je bila izključno za leto 1989, a na VN Kanade je Renault objavil, da bo tudi naslednji dve leti ekipa Williams edini dobavitelj njigovih motorjev.

Tehnični šef, Patrick Head, je v letu 1989 zasnoval dirkalnik FW13, ki je z novim motorjem in voznikom, Thierry-em Boutsenom, zamenjavo za Nigela Mansella, vstopilo v devetdeseta leta.

Sezona 1990 se je za Boutsena začela dobro – osvojil je najprej tretje mesto v Phoenixu, nato pa je na tretji dirki, v San Marinu še zmagal. Nadaljevala pa se je tudi Patressejeva pravljica; po sedmih letih je zopet zmagal na dveh dirkah. Na koncu sezone je moštvo končalo na skromnem četrtem mestu med konstruktorji.

Na sredi sezone 1990 je Nigel Mansel po slabem nastopu na VN Britanijem, v sezoni, ko je vozil za Ferrari, napovedal svoj odhod iz formule 1. Frenk Williams pa ga je prepričal, da ostane v F1 in se vrne nazaj v Williams, ki je medtem spet napredoval in se je zopet želel približati vrhu…

Nova pravila v sezoni 1991 so moštvu godila in Mansell je osvojil pet, Patresse pa 2 zmagi. Na koncu so se za oba naslova borili z McLarnom, a so oba boja izgubili.

V sezoni 1992, sta prvo dirko v Afriki z dvojno zmago začela Mansell in Patresse, z novim dirkalnikom, ki je imel aktivno vzmetenje. To je bil verjetno najbolj izumetničen dirkalnik v celotni zgodovini F1.
Mansell je postal prvi voznik moštva – zmagal je kar devet dirk v tej sezoni in osvojil prvi štartni položaj štirinajstkrat ter zanesljivo osvojil naslov prvaka, Williams Renault pa je osvojil tudi konstruktorski naslov.

Naslednjo sezono sta moštvo zapustila tako Mansell kot tudi Patresse in nova voznika sta postala Damon Hill in Alain Prost. Prost je osvojil svoj četrti naslov prvaka in nato končal kariero voznika F1, s tem pa je odprl vrata nadarjenemu vozniku in trikratnemu svetovnemu prvaku – Ayrtonu Senni. Nova sezona 1994 se je torej začela z Ayrtonom Senno in Damonom Hillom v bolidih. V moštvo je prišel tudi novi uradni testni voznik, David Coulthard.

Med tretjo VN v sezoni 1994 pa je prišlo do največje tragedije v zgodovini F1. Ayrton Senna je vodil dirko v Imoli, ko je njegov avto nenadoma zavil levo v ovinku Tamburello in se z veliko hitrostjo zabil v betonsko ograjo in kljub takojšni zdravniški pomoči umrl, ko so ga s helikopterjem peljali v bolnišnico.
Celoten svet je bil na nogah, še posebej pretreseni pa so bili v moštvu Williams, kajti izgubili so preprosto najboljšega voznika vseh časov.
V znamenje spoštovanja do tragedija je naslednjo dirko v Monacu odpeljalo le nekaj dirkačev, Hill pa je zmagal dirko za VN španije in poklonil zmago tako Senni kot moštvu Williams.
Drugi voznik moštva je za nasldnjih postal David Coulthar, nato pa se je iz Ameriške serije Indy Car nazaj v Williams prišel Nigel Mansell, ki je zmagal že na naslednji dirki. Še bolje pa je šlo Damonu Hillu, ki je na koncu sezone izgubil boj za naslov svetovnega prvaka proti Michaelu Schumacherju za eno samo točko. Bili smo priča enemu najbolj dramatičnih zaključkov dirke v Adelaidi, kjer je Schumacher nato nepošteno zmagal in prvič postal svetovni prvak.

V sezoni 1995 sta bila Hill in Coulthard ena glavnih konkurentov Scumacherju za naslov svetovnega prvaka. Hill je bil na koncu njegova največja konkurenca, vendar se je moral spijazniti s porazom, ko je Nemec zmagal na VN Aide in že drugič zaporedoma postal svetovni prvak. Kljub, da je moštvo ostalo brez naslova, je Hill sezono zaključil z zmago na zadnji dirki v Adelaidi.

Leta 1995 se je moštvo iz Didcota zaradi premajhnih prostorov preselilo v bližnji Grove, pridobili pa so si še novega dirkača - Jacquesa Villeneuvea, prvaka serije Indy in sina bolj znanega Gillesa Villeneuvea. Moštvo je z novim dirkalnikom FW18 začelo odlično - Jacques je že na svojih prvih kvalifikacijah osvojil prvi štartni položaj. Z Damonom Hillom sta nato osvojila dvojno zmago (zmagal je Damon, saj je moral Jacques zaradi tehnične okvare v zadnjih krogih upočasniti).Uspeh se je nadaljeval z zmagami Hilla v Braziliji in Argentini, nato pa je Jacques zmagal prvo dirko v sezoni - VN Evrope na dirkališču Nurburgring. Nadaljevali so s prav takšnim tempom in osvojili so 12 od 16. dirk – Damon osem in Jacques štiri in svoj šesti konstruktorski naslov so osvojili že na VN Madžarske.

V dirkaškem točkovanju pa je do zadnje VN vodil Damon Hill, drugi je bil Jacques second, a vse se je na koncu odločilo na zadnji dirki v Suzuki. Damon je za naslov prvaka potreboval eno samo točko, Jacques pa bi moral zmagati za naslov. Zmagal je Damon in tako osvojil svoj prvi naslov prvaka, medtem ko je Jacques odstopil. T

1997
Nemški voznk Heinz-Harald Frentzen je leta 1997 postal Jacquesov moštveni kolega. Sezona je bila tokrat izredno konkurenčna. Še na polovici sezone je v konstruktorskem prvenstvu vodil Ferrari. Williams se je na VN Silverstona veselil svoje stote zmage v F1 – od prve je minilo 18 let. Moštvo se je na VN Avstrije vrnilo na vrh, kjer so do konca sezone tudi ostali. Podrli so rekord in osvojili že deveti naslov prvaka med konstruktorji. Naslov prvaka med posamezniki pa je po dramatičnem zaključku – boju s Schumacherjem, ki se je želel zabiti vanj, a ga je odneslo iz proge – dobil Jacques Villeneue– nova zvezda moštva.
1998
Celotna slika pa se je spremenila v sezni 1998. Že na prvi dirki je kazalo, da bo v boju za naslov prvaka zmagal McLaren. Sprejeta nova pravila so mošta prisilila k številnim novim izzivom, vključno z zmanjšanjem širine bolida iz 2 na 1.8 metra in gume z zarezami. McLaren se je razmeram najbolje prilagodil in prehitel vse tekmece. WilliamsF1 se je poslovil Renaultu kot dobavitelju motorjev konec leta 1997 po neverjetnem partnerstvu, ki je prineslo kar 9 naslovov konstruktorskega prvaka.
Moštvo je začasno uporabljalo motorje Mecatrome/Supertec preden je njihov novi dobavitelj motorjev, BMW, pripravil konkurenčne motorje in se vključil v F1 v letu 2000. Zaradi slabih Mecachromovih motorje Williams v tej sezoni ni bil konkurenčen – prehitel jih je tako McLaren kot tudi Ferrari. Na koncu sezone je tako odločal dvoboj med McLarnom in Ferrarijem, medtem ko se je Williams moral boriti celo za tretje mesto…
Izgledalo je, da bo 1999 še eno težko leto za mošto, a prišlo je tudi do sprememb.
Dobili so popolno novo vozniško zasedbo - prvaka serije CART - Alexa Zanardija in Ralfa Schumacherja. Zanardi je imel res težko sezono, saj se nikakor ni mogel privaditi novega načina dirkanja. Izum gum z zarezami je povzročil, da so se dirkači morali privaditi na novo tehniko vožnja in to Zannardiju ni uspevalo in s slabo sezono se je tudi poslovil od F1.

1999
Ralf Schumacher je postal nova zvezda moštva – dobre predstave na stezi in redno osvajanje točk so ga skoraj pripeljale do prve zmage na VN Evrope, a ga je izdala tehnična okvara. Kljub temu je moštvu privozil četrto mesto v konstruktorskem seštevku, sam pa je osvojil peto.

Z začetkom novega tisočletja se je začela nova era za WilliamsF1. Po skoraj dveh letih zakulisnega dela, se je BMW vrnil v formulo 1 z Williamsom. Partnerstvo, planirano za 5 let, se je izkazalo že v prvem letu, ko so z Ralfom Schumacherjem in novincem Buttonom osvojili tretje mesto v skupnem seštevku.
Leta 2001 je v moštvo namesto Buttona (ki se je sicer zelo izkazal), prišel Kolumbijec Juan Pablo Montoya in že v svoji prvi sezoni dokazal svoje sposobnosti. Zmagal je na VN Italije v Monzi in si na koncu sezone zagotovil peto mesto med dirkači, medtem ko je Williams osvojil tretje.
Sezona 2002 je bila malenkost boljša – prehiteli so McLaren in na koncu osvojili drugo mesto med konstruktorji, vendar z velikim zaostankom za Ferrarijem.
Lanska sezona pa je bila za Williams najbolj uspešna od začetka partnerstva z BMW-jem – osvojili so drugo mesto v skupnem seštevku in bili skozi celotno sezono, predvsem pa ves drugi del sezone izredno konkurenčni. Letos upajo na končno skupno zmago tako v dirkaškem kot tudi moštvenem seštevku.

Glavna težava ekipe BMW-WilliamsF1 je v zadnjih letih šasija. Letošnji FW25 je na testiranjih povzročal glavobole, vprašanje pa je, kako bo šlo skozi letošnjo sezono. BMW se je v zadnjih letih vedno izkazal z odličnim motorjem, ki je bil najmočnejši in eden najboljših v celi karavani. Vedno je bil Williamsov del tisti, ki je zaostajal in letošnja sezona bo morda podobna, zato Bavarce počasi zapušča potrpljenje. Pravijo, da če ne bo boljše, bodo šli kar na svoje, Williams pa bo znova na začetku. Letošnja sezona bo tako ena najpomembnejših v Williamsovi zgodovini. Lani so premagali McLarna, ki pa bo letos grozil nazaj.